Okrašena drevesa, pesmi in darilca za svoje bližnje. Dišeči medenjaki, topel čaj in opazovanje belih snežink skozi okna. Koroška, Slovenija in Furlanija – imamo vsaka svojo edinstveno lokalno tradicijo Vendar ravno ob teh praznikih imamo tudi veliko skupnega.
Vzamemo si čas drug za drugega, kar je ena najpomembnejših vrednot tega čarobnega časa
Oh, kako diši krožnik z domačimi piškoti. Skupaj sedimo za mizo, se smejimo, pogovarjamo in najmlajšim beremo pravljice. Zapojemo pesmice, okrasimo drevesa in prinesemo stare fotografije iz zaprašenih albumov. »Vesele božične praznike!«, »Frohe Weihnachten!« in »Buon Natale!« se sliši po vseh ulicah. Na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji je čas za družino in za svoje bližnje verjetno najbolj skrbno varovana vrednota med temi prazniki.
Skupni podjemi postanejo cenjene tradicije. Sem spada lahko kontemplativni pohod po zimski pokrajini od Begunj na Gorenjskem do majhne cerkve sv. Petra. Koroški starši se na dan svete Barbare s svojim naraščajem tradicionalno odpravijo po mladike s sadnih dreves. Postavljene v vodo, naj bi cvetele do božičnega večera, in tako prinesle srečo in blagoslov za celotno gospodinjstvo.
Furlanske družine pa skupaj poiščejo mah, kamenje in vejice za okras jaslic. Do današnjega dne se iz roda v rod prenaša stara tradicija ročne izdelave lastnih jaslic, ki naj bi imela svoje korenine prav v Italiji.
Kulturna čarobnost starih običajev
Pričakovanje božičnega večera spremlja dnevno odpiranje okenc v adventnem koledarju, a čakanje skrajša tudi prihod prijaznega moža z belo brado, mitro in škofovsko palico, ki se ga veselijo otroci in odrasli. Miklavž in Parkelj obiskujeta družine na Koroškem že 5. Decembra zvečer, medtem ko v sosednje države svetnik prinese majhna darila naslednji dan. Po ljudskem izročilu »Sveti Nikolaj« postavi dobrote pred vrata otroške spalnice.
In Jezušček? Njemu otroci iz Furlanije pišejo svoje pismo z božičnimi željami, ki ga tradicionalno postavijo na okensko polico, tako da bodo darilca pravočasno pod božičnim drevescem. A to ni tako v celi Furlaniji. Marsikje za svetlikajoče otroške oči poskrbi stara čarovnica »Befana«, ki prihaja šele 6. Januarja. Tisti, ki niso bili dovolj pridni, od nje dobijo majhne koščke premoga v posteljo.
Na nekaterih podeželskih območjih Slovenije kulturno čarobnost spremlja močna verska plat. V mnogih hišah se postavlja »božji kotiček«. V njem najdemo preprosto smrekovo vejo in ročno izdelano golobico, simbol svetega Duha. Gre za zelo star običaj, ki se je ponekod skozi leta skori povsem izgubil. Na božično noč se blagoslavljata dom in gospodarsko poslopje s sveto vodo. Kadilo prežene zle duhove, pred odhodom na polnočno mašo in odpiranjem daril.
Dobrote na prazničnih krožnikih
Mamljivi medenjaki in svež čaj. Praznični recepti se prenašajo iz roda v rod. Na Koroškem najdemo »Kletzenbrot«, v Kranju »poprtnik« in potico. V Furlaniji kraljuje »Panettone«, rahlo in puhasto pecivo, z rozinami v testu. Sladkarij pa seveda za praznike ne manjka nikjer.
V Italiji pogosto mesa ne jedo do 25. decembra. Za večerjo pred božično nočjo se postrežejo špageti s školjkami ali rižota z morskimi sadeži. V Sloveniji najdemo krvavice, na Koroškem pa postrežejo dimljene »Selcher« klobase s kislim zeljem.
Fotos: AdobeStock_69418740/89908079/234162346/61234087/71713369/56998722; © Anita Arneitz; www.slovenia.info/Dean Dubokovič
