Ples, kostumi, maske, glasba in dobra hrana. Od centra norčavosti v Beljaku do kurentovega domovanja na Ptuju vse do tradicionalnega karnevala v Miljah: že generacije pust odganja zimo in pozdravlja pomlad.
Z medvedom in plohi do mesta ob Dravi na avstrijskem Koroškem
V času pusta so doline in gore na avstrijskem koroškem trdno v rokah tradicije. Tako recimo tudi v Steuerbergu, kjer preganjajo zimo s tako imenovanim „lovom na medveda“ in več kot 200 amaterskimi igralci. Norčavi dogodek, ki pa se zgodi samo vsakih 5 let. S pustom je tesno povezano tudi vlačenje ploha, kar zasledimo vedno znova na območjih Ziljske doline in tudi v dolini reke Gline. V dekleta preoblečeni fantje pri tem skozi vasi vlečejo do 20 metrov dolgo smreko ali svinjsko korito.
Obiskovalce Beljaka že od daleč pozdravljajo z glasnim pozdravom „Lei Lei!“ in jih vabijo v pisane ulice mesta ob Dravi. V pustnem času so prebivalci pravi norčki z dušo in telesom. Tudi v trgovinah in lokalih si nadenejo pustne maske. Ohranjajo se zahtevne koreografije vse do natančno naučenih glasbenih vložkov s strani dvornega orkestra in karnevalskih stražarjev. Skladno s stilom vodijo ljudstvo v teh dneh z norčevsko palico pustni princ in pustna princesa ter cehovski kancler. Tudi malčki imajo tukaj že več kot 50 let svojo stražo. Obvezen obisk za vse družine!
Televizijski prenos pustnih rajanj iz regij avstrijske Koroške so znani daleč preko meja. Pustni karneval v Beljaku s svojimi sramotilnimi govori s strani likov kot sta „Noste“ in „ponavljalec“ ali „noro dobro“ z veliko sofizma. Absolutni vrhunec je velika povorka skozi središče Beljaka, pri kateri se več kot 150 skupin in okoli 3000 zamaskiranih ljudi do jutranjih ur potepa po tamkajšnjih ulicah. Seveda ne gre brez krofov z najboljšo marelično marmelado.
Generacije, povorke in mistični kurent v Sloveniji
Slovenija je popolnoma v znamenju tradicije, ki se že od nekdaj prenaša iz roda v rod. Na prvem mestu je kurent, eden najbolj prepoznavnih pustnih likov. Tako se po Ptuju, Dravskem polju ali Halozah sprehajajo postave z ogromnimi maskami, obleko iz ovčje kože, kravjimi zvonci, ježevko in verigami ter pozdravljajo pomlad. Ponosni del državne zgodovine, ki je z vso svojo mističnostjo uvrščen na UNESCOV seznam.
Preganjanje mrzlih mesecev je del programa tudi v Cerknici, kjer poteka istoimenska povorka s protagonisti nadnaravne velikosti. Z bitji, kot so čarovnica Uršula, povodni mož Jezerko in ščuka velikanka. Tudi magična Liza in Butalci so del povorke. Zagotovo boste videi veliko presenečenih otroških oči. Okoli 22. februarja krasijo tradicionalne maske ljubljanske trge. Markanten je ogromen zmaj, ki spremlja karavano norcev skozi stari del mesta do Kongresnega trga. Za vesele ure poskrbijo zabavne prireditve z glasbo in plesom.
Furlanija v pustnem obredu
„Carnevale Muggesano!“ Ko ta vzklik odjekne po območjih Furlanije, ni ovir za enega največjih festivalov v Italiji. Začetek sega v leto 1420. Nezmotljiva blagovna znamka: pokažite svoje obraze! V nasprotju z ostalimi pustnimi povorkami, je ta popolnoma brez obraznih mask. Poudarek je na tem, da se pokažete in ne, da se skrivate. Ansambli vsako leto izberejo novo temo, predstavijo kostume in scenografijo. Živahno ulično gledališče, ki je povsem edinstveno!
Lahko se zgodi, da traktor vleče raketo in da mimo obiskovalcev prikoraka družina s televizorjem in dnevno sobo. Pustni obred poteka v Saurisu, kjer praznujejo z nočno povorko in laternami. Stare, iz lesa izrezljane maske, so pri tem del večstoletne tradicije. Za polne želodčke poskrbijo frittelle in crostoli oz. miške in krhki flancati.
Fotos: © Region Villach Tourismus GmbH / Adrian Hipp / Villacher Faschingsgilde; © Anita auf Reisen; © PromoTurismoFVG
