Ko se na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji začne velika noč, svoja vrata odprejo tradicionalne velikonočne tržnice. Na gričih se zbirajo ljudje in kurijo se velikonočni kresovi in uprizarjajo se pasijonske igre. Katere raznolike velikonočne običaje je mogoče tam doživeti?
Koroška: pisani dogodki na trgih in cerkveno žegnanje
»Oče, poglej, velikonočno jajce je ogromno!« Iz St. Veit a. d. Glan/Šentvida preko Wolfsberga do Millstatta so koroške tržnice del velikonočne tradicije tudi v manjših mestih. Velikonočni trgi z rokodelstvom, domačimi predmeti in pisano raznolikostjo. Botri tukaj pogosto opravljajo nakupe za svoje otroke, da bi imeli vse sestavine za svoj doma pečen Reindling/vrsta potice. Po tradiciji ga botri prinesejo na dom svojega krščenca lepo okrašenega in z rdečim jajcem. Mimogrede, verjetno največje velikonočno jajce v Avstriji stoji pred celovško mestno hišo, obdano z rustikalnimi kočami največjega velikonočnega trga. Nasvet: Peljite se z vlakom velikonočnega zajčka na Rosentalbahn/ vlak Rožne doline! Vključeno je tudi iskanje gnezd na železniški postaji Feistritz/Bistrica v Rožu.
V Gurktalu se še vedno izvaja “udarjanje žoge”. To je en zelo stari obred iz keltske dobe. V St. Georgenu ob Bleiburg-u/Šentjur pri Pliberku se prebivalci sprehajajo po poljih z baklami, težkimi tudi do 40 kilogramov. Obavlja se blagoslov tal, njiv in odganjanje neviht v tekočem letu. Posvetitve in cerkvena žegnanja so bila na Koroškem vedno tesno povezana z veliko nočjo. Od palmovih grmov ali vejic do svete vode, ki jo na veliko soboto razdelijo po dobri hrani v požegnani košari.
Znana »koroška velikonočna jauza« razvaja gurmane od blizu in daleč. Jajca, reindle, šunka, dimljena klobasa, goveji jezik in veliko hrena so obvezni. Zvečer pa se veselo gre skupaj s prijatelji ali družino k velikonočnemu ognju.
Slovenija: pisanice kot ljudska kultura
Domačini jim pravijo pisanke ali ramenice, odvisno od regije. To se nanaša na slovenske pisanice, čudovito obarvana jajca, katerih poslikava velja za eno najbolj tradicionalnih ljudskih umetnosti pri nas. Poznavalci takoj vidijo, iz katerega dela Slovenije prihajajo jajca. Kdor se odpravi na priljubljeno velikonočno tržnico v Ljubljani, lahko te umetnine, okrašene s stopljenim čebeljim voskom ali vzorci, odnese domov. Jajca odražajo tudi lokalne običaje. Po Dolenjskem in Gorenjskem ljudje mečejo kovance ali palčke na male sladke priboljške. Otroci kotaljajo pisanke v igrah s pralnimi deskami iz lesa.
Ko se družine zberejo ob veliki noči, je skoraj v vsakem gospodinjstvu na mizi potica. Značilno pecivo z orehi je prava poslastica. V mnogih delih države šunko v kruhovem testu postrežejo k razkošni velikonočni jedi. To bogato jed okrasijo z krepko hrenovo gorčično omako.
In vrata? Nanje so pritrjene vezane velikonočne kite, imenovane pletene butarice. One imajo vlogo, da zaščitijo hiše. Sestavni del praznika so tudi velikonočni pohodi. Kot pot iz Oplotnice na Črno jezero ali na Malo goro pri Vipavi.
Furlanija: Živahne pasijonske igre, ogenj in glasno ropotanje
V Videmski pokrajini je za veliko noč videti nekaj prav posebnega. Na veliki petek tukaj poteka »Živa pasijonska igra Ciconicca«. Običaj, ki obstaja že več kot 40 let. Spremljajo ga dovršeni in bogati kostumi in zgrajena scena nad mestom. Čudovito: Vsaka predstava in pozornica sta edinstvena, se nikoli ne ponovi in se razlikuje od prejšnjih let. Vsi, ki v velikonočnem času potujete po Kanaltalu, lahko vidite otroke s svojimi ropotuljicami. Tako se kliče prebivalstvo k množičnim mašam v cerkev. Legenda pravi, da so mestni cerkveni zvonovi »odleteli v Rim«.
Nasvet: Občudujete lahko tudi Santi Sepolcri, lesene obrti z rimskimi vojaki, Kristusom, angeli in prizori križanja. V Furlaniji so zelo pomembni in zelo rado obiskani tudi cerkveni blagoslovi velikonočnih košar in ognja. Poleg kuhane šunke in jajc je na festivalu pogosto mogoče najti tudi »Schartl«. To je fin beli pšenični kruh, ki se peče v istoimenskem pekaču.
Fotos: © Region Villach Tourismus GmbH, Adrian Hipp; © Kärnten Werbung, Michael Seyer, Gert Steinthaler; © www.slovenia.info, Jost Gantar
