Malo po beneško, malo po avstrijsko, tu je italijansko naselje Tablja
Že v drugem stoletju je bila to rimska carinska postaja: in prav zato ni naključje, da se državna cesta SS13, ki gre navzgor od Furlanije do Koroške, imenuje »Pontebbana«, prav tako ni naključje, da je izvoz z avtoceste izjemno blizu naselja. Tablja je ena prvih italijanskih postaj za tiste, ki prihajajo iz Avstrije: most čez reko Pontebbana je bil do leta 1919 tudi državna meja. Obmejna narava tega naselja je razvidna v svoji arhitekturi, ki ima hkrati nekoliko beneške in nekoliko nemške poteze in predstavlja odličen primer srednjeevropske kulturne mešanice: župnijska cerkev Santa Maria Maggiore se ponaša s svojim Flügelaltar, leseno mojstrovino koroškega mojstra Wolfganga Hallerja iz 16. stoletja. Beneški pridih dajejo številni levi svetnika Sv. Marka in kamnito obzidje, postavljeno za obrambo mesta na obrežju reke Pontebbana. V času beneške vladavine (1420–1797) je bilo namreč območje Kanalske in Železne doline razdeljeno na dve jurisdikciji, ena je spadala pod Benetke, druga pa pod Bamberške škofe, vse dokler ni prešla v Avstrijsko cesarstvo. Naselje se je tako nahajalo točno na beneško-nemški meji, kamniti most pa je ločeval obe vasi, beneško Pontebbo in carsko Pontebbo, kar je lokaciji omogočilo strateški položaj: kamnito obzidje ob reki priča o impozantnih obrambnih delih, ki so jih izvajali pod benečansko vlado, ki je s posebno pozornostjo skrbela za to obmejno državo, tudi zaradi njenih bogatih gozdov, iz katerih je pridobivala les za svoje ladje.
Peš ali s kolesom, na izlet na pašnike
Tukaj ne gre samo za zgodovino: tudi če danes meja ne obstaja več, most čez hudournik Pontebbana priča o meji med poseljenim območjem Pontafel in območjem Pontebba in je danes postal stičišče in ne več meja med dvema kulturama; kulturno mešanico boste lahko osebno prepoznali ob mizah v Caffè alla Posta, kjer se mimoidoči turisti – Avstrijci, Italijani, Slovenci – ustavijo na kavi in pogosto parkirajo kolesa na nabito polnem stojalu, ki je na voljo kolesarjem: Ravno tu mimo teče namreč ena najdaljših in najbolj fascinantnih kolesarskih poti v Evropi, pot »Alpe Adria«, ki je bila leta 2015 nagrajena za najboljšo kolesarsko pot na sejmu Fiets en Wandelbeurs v Amsterdamu – in Nizozemci o kolesarjenju nekaj vedo. Toda Alpe Adria ni samo dragulj za tiste, ki radi kolesarijo: je hkrati lahko pešpot in destinacija za sprehajalce. V okolici Tablje so čudovite poti skozi gozdove in gore: odločili smo se za obisk gorske domačije Glazzat, ki je pred kratkim gostil dogodek v sklopu festivala blizu/daleč (Vicino/Lontano). Do koče se lahko sprehodite od Selle Cereschiatis ali pa se do nje pripeljete z gorskim kolesom, če ste bolj bogati s kondicijo. Ponuja čudovit razgled, ki ga spremljajo odlične značilne jedi, kot so juha »brovadâr«, posebni ravioli, imenovani Cjalçons, ki jih lahko okusite v sladki ali slani različici; poskusite pa lahko še jagnječjo enolončnico, domač kruh in sladice, predvsem pa so priporočeni odlični izdelki iz njihove sirarne, kot so na primer rikota ali gorski sir. Domačijo Glazzat, ki temelji predvsem na reji ovac in goveda z ekološkim certifikatom in na gorskem vrtnarstvu, upravlja društvo BELA, kmetijsko podjetje iz Možca (Moggio Udinese). Majhna skupina mladih navdušencev jo je prevzela, prenovila in ponovno vrnila v obratovanje. Ista skupina je leta 2016 začela projekt obnove nekdanjega družbenega hleva v Ovedassu. In to z odličnimi rezultati. Ob uživanju res posebnega frica ali morda kosa odličnega jabolčnega zavitka, se lahko razgledate po čudovitem ozemlju, pri tem pa misel pobegne k tukajšnjemu življenjskem slogu, ki ima okus po drugih časih.
Postajanke kolesarske poti Alpe Adria v Zgornji Furlaniji
Od Salzburga do Gradeža: kolesarska pot Alpe Adria omogoča kolesarjenje skozi 415 km, od Mozart-ovega mesta do Jadranskega morja. Na odseku, ki prečka Zgornjo Furlanijo, med Trbižem in Moggio Udinese, pot teče po progi stare železnice, prečka mostove in predore ter ponuja čudovit razgled na Julijske Alpe in reko Belo. Ne zamudite postanka v Klužah (Chiusaforte), kjer so mladi člani tamkajšnje zadruge preobrazili železniško postajo v zanimiv hostel, bar, restavracijo in celo knjigarno / knjižnico, vse po meri kolesarjev. Možno je prespati v kvartirjih, ki so bili nekoč namenjeni za poveljnika postaje in njegovo družino. Zagotovo boste doživeli posebno izkušnjo, ki bo še posebej prijetna zaradi preproste, a res dobro opravljene prenove, ki je uspela ohraniti atmosfero starih časov, zaradi česar bivanje tu toplo priporočamo. Tisti, ki želijo pot nadaljevati do Možca (Moggio Udinese), se lahko odločijo prespati v Residence Bed & Bike, pisano nastanitev, preprosto in sodobno, predvsem pa zgrajeno v okolju prijaznem slogu po merilih trajnostne arhitekture.
Fotos: © Chiara Meriani; © PROMOTURISMO FVG / Ulderica Da Pozzo, mate image; © Café alla Posta; © Malga Glazzat